Kako pripravimo kvaliteten kompost

Kompost je naravno, organsko gnojilo, ki ga na svojem vrtu lahko pridelamo sami. Ta polnovreden humus nastane v procesu trohnenja, v katerem sodelujejo številni mikroorganizmi, bakterije, glive in deževniki. Kompost izboljša strukturo prsti, težko zemljo razrahlja, peščeno pa obogati s humusom in jo naredi bolj vezno.

Za proces kompostiranja potrebujemo primeren prostor, kjer bo stal kompostnik. Najboljše nekje na robu vrta v senci dreves ali grmovnic, da kompost ne bo preveč suh in v primerni oddaljenosti od vaših gredic, saj v kompostu včasih prezimujejo tudi nekateri škodljivci (bramor, voluhar ali miš).

Svetujemo uporabo dveh kompostnikov. Prvega za zbiranje odpadkov z vrta in kuhinje čez leto in drugega za samo kompostiranje. Kompostnik naj bo zračen. Da bo videz našega vrta še lepši izberemo leseni kompostnik.

Kompostiranje"Za dober kompost je pomembno pravilno zbiranje materiala."

V kompostnik lahko odložimo: znane odpadke iz kuhinje, pokošeno travo (če je ne uporabljamo kot zastirko), ostanke vrtnin z zelenjavnega vrta, naravno volno, dlako domačih živali, oglje, pepel, saje, žagovino, oblance, jajčno lupino, ostanke kuhanja sokov, natrgan časopisni papir, seno, slamo, luščine ajde/pire, lase, papirnate brisače, hišni prah, kavno/čajno usedlino.

V kompostnik ne sodijo: ostanki citrusov in banan (zaradi kemikalij na lupinah), pasji in mačji iztrebki, snovi, ki v naravi ne razpadejo (plastika, steklo, kovina), kosti in ostanki mesa (privabljajo škodljivce), rezano cvetje iz cvetličarn (lahko vsebujejo kemikalije, ki zavirajo kompostiranje), zelišča kot so pelin, vratič, orehovo lubje (odganjajo črve), odpadno olje iz gospodinjstva.

Pri zbiranju organskih odpadkov moramo biti pozorni, da ti ne pričnejo gniti. Kompostni kup zato občasno pretresemo ali prekopljemo z vilami, da je zračen. Ob preobilici mokre mase pa kupu dodamo suho snov na primer pepel ali namečkan časopisni papir.

"Domač kompost je velika prednost pred organskimi gnojili in živalskim gnojem, zato ga pridelajmo čim več in uporabimo na našem vrtu."

Plastenje komposta

Ko zberemo dovolj materiala, v drugi kompostnik naložimo plasti za kompostiranje. Najprimernejši čas za to je jeseni, ko je v okolici že nekaj odpadlega listja, vej ali stebel sončnic (za drenažo). Za to opravilo si izberemo oblačen dan brez vetra, saj sonce in veter škodujeta mikroorganizmom.

Kompostenje - plastiNa dno najprej položimo kup vej, stebel sončnic ali drugega primernega materiala, ki služi drenaži. Plast naj bo visoka 30-40 cm. Sledi naj ji plast organske mase iz prvega kompostnika, nato plast hlevskega gnoja in plast listja. Nato nadaljujemo zlaganje plasti v enakem vrstnem redu. Če je naložena masa premokra, ji dodamo suho snov (pesek, slamo, seno, zemljo) v nasprotnem primeru pa jo polivamo z vodo ali koprivnim namokom. Za zadnjo plast kompostnega kupa si prihranimo nekaj vej, smrečja, koruznice ali slame, da z njimi preprečimo preveliko namakanje in omogočimo odtekanje deževnice.

Občasno moramo preveriti zračnost kompostnika in ga po potrebi prezračimo z rahlim potresanjem ali mešanjem z vilami, saj ne želimo, da proces trohnenja nadomesti proces gnitja. V tem primeru bi se organska masa namesto v humus spremenila v smrdeč, neuporaben material.

V roku 6 do 12 mesecev je kompost nared za gnojenje našega vrta. Zrelost komposta prepoznamo, ko je celotna masa podobna zmelji po videzu in vonju.  Pred uporabo kompost presejemo in ga uporabimo pri vseh rastlinah na vrtu.

Pa veselo kompostiranje!